S kolegi pravniki se pogosto pogovarjam, kje so meje pravnega mnenja oziroma kako postopati v primeru, ko vodstvo ni zadovoljno z določenim mnenjem in vrši pritisk na pravnika, naj najde pravno rešitev (hitro in učinkovito). Sama menim, da pravne rešitve niso vedno možne in da za določene primere preprosto ni mogoče najti ustrezne pravne podlage. Seveda so tudi primeri, ko pravne rešitve obstajajo, vendar so povezane z določenim časovnim in denarnim vložkom. Več časa in sredstev pa pogosto ni po volji poslovodstva, vendar pravnik mora ostati neomajen. Pravna mnenja so namenjena varovanju zakonitosti poslovanja, poslovne odločitve pa so stvar odločanja poslovodstva, ki naj tudi prevzame odgovornost za svojo odločitev, če pride do neugodnih posledic. Pravna služba lahko v tem primeru oceni pravna tveganja, ki so povezana s takšno odločitvijo. Pravnik naj bo po svoji funkciji varuh zakonitosti, poslovodstvo pa naj sprejema odločitve, ki so v določenem trenutku najboljše za poslovanje. Ocena pravnega tveganja naj bo v takšnem primeru podlaga za morebitno kasnejše ukrepanje oz. obvladovanje le-tega.