V praksi se pogosto (oz. v večini primerov) dogaja, da proizvajalci aplikativnih programskih rešitev izključujejo odgovornost za škodo, ki nastane kot posledica napak in/ali okvar v licenčni programski opremi. Takšne pogodbene klavzule pomenijo visoko varovalko za proizvajalce, so pa precej neugodne za naročnike, saj lahko škoda, ki izvira iz licenčne programske opreme (t.i. licenčni software), močno vpliva na njihovo poslovanje. Razprave o tem, ali so takšne klavzule primerne in razumne, potekajo že dolgo časa. Podjetja, ki se srečujejo s programsko opremo, ki ima veliko napak (»hrošči«), seveda zagovarjajo stališče, da bi morali proizvajalci programske opreme odškodninsko odgovarjati. Po drugi strani pa se moramo zavedati, da je narava programske opreme takšna, da vključuje določene napake, zato bi bilo nesmiselno in nepošteno, da bi proizvajalci prevzemali popolno odgovornost. Tako kot pri vseh ostalih vprašanjih, je tudi v tem primeru smiselno najti kompromisno rešitev in odgovoriti na določena dejanska in pravna vprašanja in skrbno presojati vsak posamezen primer. Škoda, ki izvira iz napak v licenčni programski opremi, je namreč težko dokazljiva in bo dokazovanje zahtevalo veliko znanja, tako pravnega kot tudi informacijskega. Naslednje vprašanje je vprašanje odgovornosti za skrbno izbiro dobavitelja licenčne programske opreme, iz katere bo sestavljena aplikativna rešitev za naročnika. V tujini se pojavljajo tudi razprave o tem, ali so klavzule o popolni izključitvi odškodninske odgovornosti proizvajalca sorazmerne glede na škodo, ki lahko nastane, oz. glede na koristi in pomen, ki jih ima naročena programska rešitev za naročnika.